Gen 47 | SloKJV | STEP | Potem je prišel Jožef in povedal faraonu ter rekel: „Moj oče, moji bratje, njihovi tropi, njihove črede in vse, kar imajo, so prišli iz kánaanske dežele. Glej, v gošenski deželi so .“

Genesis 47

47. Poglavje

1 Potem je prišel ^{▼▼[Leta 1706 pred Kristusom.]} Jožef in povedal faraonu ter rekel: „Moj oče, moji bratje, njihovi tropi, njihove črede in vse, kar imajo, so prišli iz kánaanske dežele. Glej, v gošenski deželi so.“ 2 Vzel je nekatere izmed svojih bratov, celó pet mož in jih predstavil faraonu. 3 Faraon je njegovim bratom rekel: „Kakšen je vaš poklic?“ Faraonu so odgovorili: „Tvoji služabniki so pastirji, tako mi, kakor tudi naši očetje.“ 4 Poleg tega so faraonu rekli: „Zato smo prišli, da začasno prebivamo v deželi, kajti tvoji služabniki nimajo pašnika za svoje trope, kajti huda lakota je v kánaanski deželi. Sedaj te torej prosimo, naj tvoji služabniki prebivajo v gošenski deželi.“ 5 Faraon je Jožefu spregovoril, rekoč: „Tvoj oče in tvoji bratje so prišli k tebi. 6 Egiptovska dežela je pred teboj. V najboljši deželi pripravi svojemu očetu in bratom, da prebivajo. V gošenski deželi naj prebivajo in če poznaš med njimi katerekoli marljive ljudi, potem jih naredi gospodarje nad mojo živino.“ 7 Jožef je privedel svojega očeta Jakoba in ga postavil pred faraona in Jakob je blagoslovil faraona. 8 Faraon je Jakobu rekel: „Koliko ^{▼▼Koliko…: hebr. Kako mnogi so dnevi let tvojega življenja?} si ti star?“ 9 Jakob je faraonu rekel: „Dni ^c let mojega popotovanja je sto trideset let. Malo in zli so bili dnevi let mojega življenja in nisem dosegel dni let življenja svojih očetov v dneh njihovega popotovanja.“ 10 Jakob je blagoslovil faraona in odšel izpred faraona.

11 Jožef je namestil svojega očeta in svoje brate ter jim dal posest v egiptovski deželi, v najboljšem delu dežele, v Ramesésovi deželi, kakor je faraon zapovedal. 12 Jožef je vzdrževal svojega očeta, svoje brate in vso družino svojega očeta s kruhom, glede ^{▼▼glede…: kakor je vzdrževan majhen otrok: hebr. glede na malčke.} na njihove družine.

13 In ni bilo kruha v vsej deželi, kajti lakota je bila zelo huda, tako da je egiptovska dežela in vsa kánaanska dežela zaradi lakote slabela. 14 Jožef je zbral ves denar, ki se ga je našlo v egiptovski deželi in v kánaanski deželi, zaradi žita, ki so ga kupovali in Jožef je denar prinesel v faraonovo hišo. 15 Ko ^{▼▼[Leta 1702 pred Kristusom.]} je v egiptovski deželi in v kánaanski deželi zmanjkalo denarja, so vsi Egipčani prišli k Jožefu in rekli: „Daj nam kruha, kajti zakaj bi umrli v tvoji prisotnosti? Kajti denarja je zmanjkalo.“ 16 Jožef je rekel: „Dajte vašo živino in jaz vam bom dal za vašo živino, če je denarja zmanjkalo.“ 17 Svojo živino so privedli k Jožefu in Jožef jim je dal kruha v zameno za konje in za trope in za živino od čred in za osle in to leto jih je nahranil ^{▼▼nahranil…: hebr. vodil.} s kruhom za vso njihovo živino. 18 Ko je bilo to leto končano, so prišli k njemu drugo leto in mu rekli: „Tega ne bomo skrivali pred mojim gospodom, da je naš denar porabljen. Moj gospod ima tudi naše črede in živino. Sploh ni veliko ostalo v očeh mojega gospoda, razen naših teles in naših zemljišč. 19 Zakaj bi umrli pred tvojimi očmi, tako mi kakor naša dežela? Kupi nas in našo deželo za kruh, pa bomo mi in naša dežela služabniki faraonu. Daj nam seme, da bomo lahko živeli in ne umrli, da dežela ne bo zapuščena.“ 20 Jožef je vso egiptovsko deželo kupil ^{▼▼[Leta 1701 pred Kristusom.]} za faraona, kajti Egipčani so prodali vsak človek svoje polje, ker je nad njimi prevladala lakota in tako je dežela postala faraonova. 21 Kar se tiče ljudstva, jih je premestil v mesta, od enega konca egiptovskih meja, celo do drugega njegovega konca. 22 Samo zemljišč duhovnikov ^{▼▼duhovnikov: ali, princev.} ni pokupil, kajti duhovniki so imeli od faraona njim določen delež in jedli svoj delež, katerega jim je faraon dajal, zato svojih zemljišč niso prodali. 23 Potem je Jožef rekel ljudstvu: „Glejte, danes sem kupil vas in vašo deželo za faraona. Glejte, tukaj je seme za vas in vi boste posejali deželo. 24 Z donosom se bo zgodilo, da boste peti del dali faraonu, štirje deli pa bodo vaši lastni, za seme polja in za vašo hrano in za tiste iz vaših družin in za hrano za vaše malčke.“ 25 Rekli so: „Rešil si naša življenja, naj najdemo milost v očeh mojega gospoda, mi pa bomo faraonovi služabniki.“ 26 Jožef je to naredil v egiptovski deželi [za] zakon do današnjega dne, da bo imel faraon peti del, razen dežele duhovnikov, ^{▼▼duhovnikov: ali, princev.} ki ni postala faraonova.

27 Izrael je prebival v egiptovski deželi, v pokrajini Gošen in v njej so imeli posesti in rastli ter se silno pomnožili. 28 Jakob je v egiptovski deželi živel sedemnajst ^{▼▼[Leta 1689 pred Kristusom.]} let. Tako je bila ^{▼▼bila…: hebr. bilo dni let njegovega življenja.} celotna Jakobova starost sto sedeminštirideset let. 29 Približal se je čas, ko je Izrael moral umreti in je poklical svojega sina Jožefa ter mu rekel: „Če sem sedaj našel milost v tvojem pogledu, položi, ^l prosim te, svojo roko pod moje stegno ter z menoj postopaj dobrotljivo in iskreno. Ne pokoplji me, prosim te, v Egiptu, 30 temveč hočem ležati s svojimi očeti in ti me boš odnesel iz Egipta in me pokopal na njihovem grobišču.“ Rekel je: „Storil bom kakor si rekel.“ 31 Rekel je: „Prisezi mi.“ In prisegel mu je. In Izrael ^m se je priklonil na vzglavju postelje.